eleganca... via Milano Fixed

Paket

Biti oblikovalec pomeni oblikovati stvari. Menim, da je to prepogosto razumljeno precej ozko, saj se pri obliki neke stvari njen obstoj šele prične. Specifično pri produktnem oblikovanju obstaja ogromno število aspektov, ki produkt spravijio v življenje, v uporabo, na tržišče. Dostikrat se je izkazalo je ta "paket" pomembnejši od samega produkta. V paketu je nabor najrazličnejših parametrov: od zgodovinskih okoliščin, srečnih naključij, geografske pozicije, nevem kaj naj se še spomnim... Pri produktih, ki jih razvijam v tej nalogi je paket izredno pomemben. Vse vezano nanj in na njegovo uporabniško izkušnjo odloča med uspehom in neuspehom produkta. Zanašajoč se na svoje instinkte in intuicijom, ki sta vse kar človek v resnici premore, mislim da ne morem udariti preveč mimo.
Stvari na katere moram biti pozoren pri blatniku: stran, detajli, logotip, pozicija logotipa, lifestyle, kolesa, družba, style, heritage, barve, attitude, itd. Stvar ne sme biti predstavljena suhoparno, graditi mora zgodbo. To je najlažje doseči s fotografijo, še bolje filmom in nekaj dobre glasbe. Pdprto z iskrivimi teksti. Izredno rafinirano.
Skodelica: fotke, lifestyle, mogoče celo ne direkten marketing, bolje da je vezan na kako trgovino, stran le predstavitvena (ideja z slikami skodelice v uporabi, ki jo pošljejo uporabniki), zraven dobiš sporočilo, prosim pošlji, vzelo ti bo minuto, zgradilo pa bo veliko več. Če se ti zdi seveda. Skodelica ima definitivno več šans v trgovinah. hmmm

To je bil nočni preblisk, če je konfuzen, mi je zelo žal, s časom vam bo jasno več.
Hotel sem povedati, da bom izpostavil vse , kar bo ustvarjeno okoli mojih produktov, kje in na kakšen način naj bi se ali se bodo pojavljali. To je izrednega pomena za njihov obstoj.

Razmišljanje je izšlo iz snovanja t-shirtov za zek brand in realizacije nekaterih t-shirtov, ki bi jih rad realiziral. Nekatere stvari preprosto ne sodijo skupaj in škodujejo ena drugi. Stilsko ali pomensko imajo premalo skupnega. To škoduje obema. Publika se zmede, nek aspekt jim je narazumljiv ali celo manjka, kar jih odvrne. To se preprosto ne sme zgoditi. Po lastnih izkušnjah sem mnenjea, da so ljudem blizu konsistentne stvari ali vsaj dobro premišljene. Tudi če te zmedejo morajo to narediti na dober način. Konsistenca je kar prava beseda. Ne smejo biti potato (nedodelane).

Biti oblikovalec torej večkrat pomeni oblikovati izkušnjo. In ta mora biti zanimiva, ne nujno nova, ne nujno dobra. Izkušnja pomeni širok splet stvari, ki obkrožajo obstoj nekega objekta. Zasnovati tako izkušnjo pa je že kar zahtevo, gledena to, da nisem edini, ki je to ugotovil. Za začetek bi bilo naravnost noro, če bi mi uspelo pravilno zasnovati izkušnjo, kar se manifestira v uspehu produkta. Če pa mi uspe odkriti novo izkušnjo častim Jameson.

Ps: kralja izkušnje pri nas - kitch nitch.

Godin in Clae

Ne dolgo nazaj sem pogledal TED talk Seth Godina. Godin sicer zhaja iz sveta marketinga a njegova ideja permission marketinga, kot nasprotje interruption marketingu je fascinantna. V mojem primeru (kjer brand ne predvideva nikakršnih sredstev za marketing) bi lahko govorili v o "prostovoljnem marketingu". Za enkrat še nisme prepričan če je to pravi izraz a naj pojasnim: To pomeni, da se bom zanašal in na kvaliteto izdelka, ki bo spodbudila zanimanje zanj. Izdelek (in pripadajoč url naslov) bom razposlal po blogih, publikacijah in trgovinah, ki bi jih po moji presoji utegnila stvar zanimati. Mailing lista bo zelo velika. Potem bom upal na najboljše.
Prebral sem tudi intervju z Sung Choiem, lastnikom in ustvarjalcem neodvisne blagovne znamke Clae. Že 10 let se ukvarja z oblikovanjem in produkcijo kakovostne obutve, ki zaseda vrzel med športno in klasično obutvijo. Brand je usmerjen v dobro oblikovanje, kakovst materialov in izvedbe, oglaševanju ne posvečajo velike pozornosti. Z koncentracijo na stvari, ki se jim zdijo relevantne so si ustvarili ugled, prepoznavnost in predvsem zaupanje, ki jih je afirmiralo kot pomembno in stabilno blagovno znamko. Te vrednote so jim za enkrat pokazale za pravilne, zato jih tudi v prihodnje ne nameravajo spreminjati.

Blatnik (001)

Na kratko: ideja o blatniku za kolo se mi je porodila na izmenjavi v Milanu. Bilo je deževno, moje osnovno prevozno sredstvo je kolo, vodo in blato mi meče na hrbet, na fakulteto prihajam umazan. Rabil sem blatnik. Tržišče sem že brez dodatnega preverjanja poznal toliko, da sem vedel, da blatnika po svojem okusu ne bom našel tako zlahka. Prepričan sem bil tudi , da si lahko izmislim bolši, lepši blatnik sam in da ga lahko tudi naredim za manj denarja, kot če bi ga kupil.
Ker sem že vse od začetka študija seznanjen z termoplastom polipropilenom (PP), tudi izbira materijala ni bila težavna. O polipropilenu več drugič. Super je.

Pomembna informacija pri celi stvari je sledeča: moje kolo ni katerokoli kolo. Moje kolo ima fiksno prestavo, fixed-gear. Kje naj začnem: vožnja z fiksijem ni običajna vožnja s kolesom. Gre za splet mehanskih, esteskih in socialnih aspektov, ki tako vožnjo povzdigujejo na raven religije. Tudi o fiksijih, bolj na široko drugič.

Za zdaj tole: ni blatnika za fiksije. Pika. Bistvo teh koles je njihova čista, iskrena, elegantna forma. Prvinskost direktnega prenosa in deli kolesa, ki jih lahko preštejemo na prste obeh rok, zahtevata učinkovito, preprosto, elegantno rešitev. Praktično vsa dodatna oprema, ki jo pripnemo na fiksija, izgleda tuje. Zato se nam že v izhodišču zastavijo zahteve za oblikovanje takega produkta:

-biti mora snemljiv
-hitra aplikacija in snemanje
-pospravljiv!
-kar se da učinkovit (če se voziš po mokri cesti, suh pač ne boš)
-nevpadljiv.


Stay tuned!

Uvod, ideja naloge (001)

Prvih nekaj objav na tem blogu bo sila konfuznih. Sledile ne bodo ne časovnem zapredju, ne bodo tematsko povezane, oblikovno še manj. To zato, ker se mi je tale ideja (blog) porodila relativno pozno. Za seboj imam že kar nekaj ur raziskave in razvoja produktov. Razmišljanja bodo curljala sproti in jih bom urejal ob koncu.

One man brand imenuje idejo, bolje rečeno situacijo vsakega mladega oblikovalca, ki se je vprašal kaj je potrebno, da nek izdelek, ki si ga je zamislil spravi na trg. Dovolj kilometrine imam za sabo, da mi je jasno, da je pot do uspeha pri takih projektih zelo težavna. Ko začnemo razmišljati, kaj vse je tisto, kar dela nek izdelek uspešen, se vprašanja in plati projekta, ki jih je treba domisliti kar ne končajo. Da o finančnih aspektih ne govorimo.

Toda po nasvetu velikega Dereka E. Trottrerja: "He who dares wins.", se lotevam prav tega.
Sem namreč prepričanja, da priti do uspešnega prodajnega artikla, nikdar ni bilo preprostejše. S pomočjo platform ponujenuh na internetu, je po mojem mnenju to izvedljivo bolj kot kadarkoli prej. Ob poznavanju in razumevanju sveta, ki ga je ustvarila sodobna tehnologija, se splača vsaj poizkusiti.

Ta diploamska naloga bo prav to: Poizkusil bom spraviti na trg nek svoj izdelek.
Seveda se tega ne bom lotil na vrat na nos. Prej bom kar se da temeljito preučil vse aspekte takega projekta, se podučil o vsem potrebnem, upošteval lastna razmišljanja, znanje in intuicijo, ter prepustil toku izkušnje.

Wish me luck!

bender-fender

Ime "fender-bender" že obstaja! In neverjetno, opisuje blatnik iz enakega materala, kot ga razvijam jaz! Zanimivo je, da je prav tako namenjen specifični ciljni skupini (gorskim kolesarjem).

Izgleda, da bo treba pohitet! Fantje so na pravi poti!

problem

...je očiten.